»Samo besedilo je zelo hibridno, kjer dialogi prehajajo v verze.«

»Optimizem, humor, materinskost in neposrednost.«

»Ne stopi krotko v to dobrotno noč.«

»Globel, v katero še donim, / nima sten, nima dni, / nima tal, ne oči, // cedi se v stalaktit presihajočega življenja, / se cimi v zadnjo plast skorje spomina.«

»Intenzivnost in sporočilnost uprizoritve sta v njeni komornosti, neposrednosti ter kritičnosti do preteklosti in sedanjosti.«

»Verze iz Shakespearjevega Soneta št. 7 v prevodu Janeza Menarta je uglasbil Joži Šalej, tudi korepetitor v predstavi.«

»Hudo je ležat / ves bolan bled in / bohinj, sladko pa je / do poldneva v postelji zavaljen / brat in sestra«

»... pljuskala v rupe bi skalnatih sten, / padala v brezen bi črne globine, / spenjala spet se prešerna v višine / kot kljubujoč in razpenjen greben. / Ko pa bi zmagan utihnil vihar, / spet bi bila le zrcalo pokojno, / sonca in meseca žarkom prosojno, / mir le, tišina brezbrežna in žar.«

»Hodim po tej cesti / moje telo je težko kot so težke smeti v moji glavi.«